Ko je portalni žerjav v uporabi, deluje kot varnostna zaščitna naprava, ki lahko učinkovito prepreči preobremenitev. Imenuje se tudi omejevalnik dvižne nosilnosti. Njegova varnostna funkcija je, da ustavi dvigovanje, ko dvižna obremenitev žerjava preseže nazivno vrednost, s čimer se preprečijo nesreče zaradi preobremenitve. Omejevalniki preobremenitve se pogosto uporabljajo na mostnih žerjavih in dvigalih. Nekaterižerjavi z roko(npr. stolpni žerjavi, portalni žerjavi) uporabljajo omejevalnik preobremenitve v povezavi z omejevalnikom momenta. Obstaja veliko vrst omejevalnikov preobremenitve, mehanskih in elektronskih.
(1) Mehanski tip: Udarni mehanizem poganja delovanje ročic, vzmeti, odmikalnikov itd. Pri preobremenitvi udarni mehanizem deluje s stikalom, ki nadzoruje dvigovanje, prekine vir napajanja dvižnega mehanizma in nadzoruje dvižni mehanizem, da se ustavi.
(2) Elektronski tip: Sestavljen je iz senzorjev, operacijskih ojačevalnikov, krmilnih aktuatorjev in indikatorjev obremenitve. Vključuje varnostne funkcije, kot so prikaz, krmiljenje in alarm. Ko žerjav dvigne tovor, se senzor na nosilnem elementu deformira, pretvori težo tovora v električni signal in ga nato ojača, da prikaže vrednost obremenitve. Ko tovor preseže nazivno obremenitev, se vir napajanja dvižnega mehanizma prekine, tako da dvižno delovanje dvižnega mehanizma ni mogoče.
Theportalni žerjavUporablja dvižni moment za karakterizacijo stanja obremenitve. Vrednost dvižnega momenta je določena z zmnožkom dvižne teže in amplitude. Vrednost amplitude je določena z zmnožkom dolžine roke žerjava in kosinusa kota nagiba. Ali je žerjav preobremenjen, je dejansko omejeno z dvižno nosilnostjo, dolžino roke in kotom nagiba roke. Hkrati je treba upoštevati tudi več parametrov, kot so obratovalni pogoji, kar otežuje krmiljenje.
Trenutno široko uporabljeni omejevalnik navora, ki ga krmili mikroračunalniško, lahko integrira različne situacije in bolje reši ta problem. Omejevalnik navora je sestavljen iz detektorja obremenitve, detektorja dolžine roke, detektorja kota, izbirnika delovnega stanja in mikroračunalnika. Ko žerjav vstopi v delovno stanje, se zaznavalni signali vsakega parametra dejanskega delovnega stanja vnesejo v računalnik. Po izračunu, ojačanju in obdelavi se primerjajo s predhodno shranjeno vrednostjo nazivnega dvižnega momenta, ustrezne dejanske vrednosti pa se prikažejo na zaslonu. Ko dejanska vrednost doseže 90 % nazivne vrednosti, se sproži zgodnji opozorilni signal. Ko dejanska vrednost preseže nazivno obremenitev, se sproži alarmni signal in žerjav preneha delovati v nevarni smeri (dvigovanje, iztegovanje roke, spuščanje roke in vrtenje).
